Nedelja, 5 julij 2009

9th WMMRC 2009

Spet ena redkih priložnosti, ki se je enostavno ne sme zamuditi.
Lani je bilo v Ljubljani evropsko veteransko prvenstvo v atletiki, septembra bo pa na Slemenu svetovno veteransko prvenstvo v gorskem teku.
Edino res pomembno pravilo je, da si na dan tekme 12. septembra dopolnil 35 let.
Proga ni prehuda oz. se jo da pretečt brez hoje. Če koga zamima je tu link

Prašičkov tek


Končno sva tudi midva s Sebi prišla na svoj račun. 10. sljemenski maraton oz. kuda idu divlje svinje nama je bil kot pisan na kožo.
Tokrat brez stopničk kar je bilo v močni konkurenci kjer se zbere Hrvaška atletska smetana seveda nemogoče.
Prašički v glavnem so. In to divji- kar me pouči starejša gospa medtem, ko sva preučevala razrito zeljišče, ki so ga napravili divji merjasci med svojo nočno zabavo.
Proga je super. Zajebana. Točno takšna kot v opisu. V glavnem fenomenalna. Blato in spust prvih 9 km. Leti tako, da se moraš kar držat nazaj. Ker potem pridejo štenge. 500. Ko jih premagaš dobro načet se začne šele pravi vzpon. Utrip tam visoko,hlastanje za zrakom. Vendar mine kot blisk. Enim samo krog drugim pa kar tri.
Pri štafetah sta mulčka od KGT Papež pometla s konkurenco za več kot 20 minut. Neverjetno. Maraton je seveda garanje kar so dobro občutili Miro in Semjul in Simon.
Vzdušje enkratno, tako, da spet pridemo drugo leto...

Ponedeljek, 22 junij 2009

Ultrabalaton 2009

Večina dogodivščine je tako opisana na TF, še tukaj bi pa se seveda zahvalil vsem vam za podporo. Enostavno ni šlo, če sem 95 km treninge mesec dni prej naredil z lahkoto je bilo teh 111 km mučenje, še posebej zadnjih 9 km, za katere sem potreboval dobri dve uri. V dveh urah kljub več poskusom nisem uspel spraviti skupaj niti par metrov teka. Tudi zjutraj sem imel veliko hujše bolečine kot pa lani v težjih pogojih. Forma je zadnjih 14 dni očitno precej padla, nekaj je naredil tudi prehlad zadnji teden. Teden dni pred tekmo sem naredil samo dva 9 km treninga po katerih sem pa bil nenormalno utrujen. V glavnem slaba popotnica za Balaton. No je pa bilo vse ostalo na tekmi super, Sebi je z Ečotom odtekla zadnjih 35 km (drugo leto jo prijavim na celo progo:) in grem jaz za spremljevalca!!!!) Jaz medalje v cilju nisem dobil, jo je pa dobila Sebi za najboljšo spremljevalko. Vsekakor zasluženo. Letos tako skupaj 111+ 34 km kar pomeni, da moramo drugo leto iti ekipno varianto, da bomo končno zbrali skupaj 212 km:) V glavnem to ni hec, drugo leto gremo ekipno. Tako zagotovo pridemo do cilja:))
video

Sreda, 17 junij 2009

Pakiranje

Nekaj stvari je že spakiranih, ostalo pa še jutri zjutraj. Pol pa gremo. Dežju naproti, ker je za soboto in nedeljo na Balatonu napovedan dež. Nič kaj vzpodbudno.
Prehlad, ki me je načel v petek sem uspešno prebolel, čeprav več nisem tapravi...
Bo kak bo, nekak že bo, glavno, da bo:))

Torek, 9 junij 2009

Vroči dnevi

Obeta se nam kar topel teden. Treniranje v vročini. Da se telo vsaj malo privadi na vročino. Vremenske napovedi za Balaton spet kažejo temperature tja prek 30 stopinj. Živelo poletje:)

Helios 2

Danes sem končno uspel preizkusiti naš novi kajak. Predvsem me je zanimalo, če se bo Žiža hotela voziti v njem. Pri piceriji Sidro sva ga napihnila in dala v vodo. Po nekajminutnem prerekanju kdo bo glavni, je Žiža prevzela kapitansko vlogo, jaz pa sem odzadaj veslal:)
Kajak sicer ni hiter-proti toku sva šla približno 4km/h, nazaj pa 6-8 km/h. Tako sem v 1h 15min naredil 6 km resda ležernega veslanja s postanki in slikanjem. Čoln je zelo stabilen, sedenje dokaj udobno, tudi za noge je dovolj prostora. Priprava čolna vzame dobrih 10 min, edino pospravljanje traja kakšne pol ure, saj je treba čoln prej dobro posušiti oz. obrisati.




Nedelja, 7 junij 2009

Aluminijasti mož

Tako se imenuje sprint triatlon v Wildonu, katerega sva skupaj z Barbaro odgarala danes popoldne. S Sebi sva najprej mislila iti tja samo kot njena navijača. No potem sem jaz strokovno ugotovil, da je treba po dobrem letu kolesarsko-plavalne pavze malo raztegniti stare kosti pred Balatonom. Plaval sem nazadnje lani na morju kakšnih 500m v 10. dneh:)
Moj edini triatlon iz davnega leta 2005 mi je vlival malce upanja, da preživim tudi tega. Čeprav plavam kot sekira. Eni pa še huje. Že po dobrih 100 m plavanja se je neki tip obrnil in čakal ne vem kaj, drugi je začel plavati hrbtno, nekdo pa celo mrtvaka:)) Jaz sem se trudil, da pojem čimmanj alg iz šoderjame v kateri smo plavali in, da ne pridem ravno zadnji iz vode.
Na kolesarjenju je šlo že boljše, čeprav sem imel hitro poln gobec vode ker je vmes začelo deževati. Po 590 m plavanja smo imeli 25 km kolesarjenja. Barbi je naredila veliko prednost v plavanju, zato sem jo dohitel komaj na koncu kolesarjenja.
Potem je končno prišla še moja disciplina. Sicer samo 5 km, vendar bolje kot nič, saj sem imel v teku celo tretji čas. Na koncu solidno 19. mesto v hobi kategoriji, Barbara pa odlično 2. mesto med ženskami.
Voda je dobra samo za kopanje in namakanje! Pri meni očitno še naslednjih 10 let:)